Kako Kitajski civilni zakonik razume umetno inteligenco, blockchain in virtualno lastnino?

Published by VD in IP · Friday 09 May 2025 · 2:30
Tags: Kitajski, civilni, zakonik, umetna, inteligenca, blockchain, virtualna, lastnina, digitalna, pravica, Kitajsko, pravo, AI, v, zakonodaji, Blockchain, pravo

⚖️ Kako Kitajski civilni zakonik razume umetno inteligenco, blockchain in virtualno lastnino?

#KitajskoPravo #AIvZakonodaji #VirtualnaLastnina #BlockchainPravo #DigitalnaPravica

💡 V obdobju, ko tehnologija presega pravno predvidljivost, Kitajski civilni zakonik (KCZ, 2020) ponuja drugačen, a strateško usmerjen odgovor: pravo kot platforma za dolgoročno digitalno stabilnost.

🤖 1. Umetna inteligenca: funkcionalno orodje brez pravne subjektivitete

KCZ ne priznava umetni inteligenci pravne subjektivitete, temveč jo obravnava kot orodje v rokah pravne osebe ali posameznika.
▶️ Če AI povzroči škodo (npr. avtomatizirana napačna odločitev, priporočilo ali napaka v pogodbi), je odgovorna fizična/pravna oseba, ki AI uporablja ali jo je razvila.
📌 To pomeni:

Avtomatizacija pogodbe ne izključuje odgovornosti (sklic na čl. 509–520, 1165–1200),
Zaupanje v AI mora biti dopustno, a pravno nadzorovano.

📖 AI ni "pravni subjekt", ampak "povečana roka človeka", ki mora prevzeti posledice.

🔗 2. Blockchain: tehnologija brez pravne narave, a z dokazno močjo

KCZ (še) ne opredeljuje tehnologije veriženja blokov (blockchain) kot pravnega instituta, vendar:
▶️ Dokumenti, zapisani z uporabo blockchaina (npr. pogodbe, transakcije), lahko služijo kot dokazno gradivo, če izpolnjujejo pogoje zanesljivosti (čl. 509, 520).
▶️ V praksi Kitajska sodišča priznavajo dokazno moč blockchaina, predvsem v sporih glede intelektualne lastnine, vsebine pogodb, in avtentičnosti komunikacije.

🧾 Blockchain kot “nezamenljiv notar” – brez človeškega obraza, a z jasnim pečatom.

🪙 3. Virtualna lastnina: implicitno priznana, a funkcionalno omejena

Kitajski civilni zakonik priznava lastnino v treh osnovnih oblikah:

fizična,
intelektualna,
digitalna (v širšem kontekstu).

▶️ Čeprav pojmi kot so NFT, kriptovalute, virtualna zemljišča v igrah niso eksplicitno omenjeni, jih zakon pokriva prek:

pravice do podatkov,
intelektualne lastnine,
pogodbenega razmerja med uporabnikom in platformo (čl. 123–126, 203–217).

🎯 V sodni praksi se uveljavlja stališče, da:

virtualni predmeti, kupljeni z realnim denarjem, lahko predstavljajo pravico do uporabe ali nadzora,
NFT-ji se obravnavajo kot poseben oblikovan digitalni objekt, katerega pravni status je vezan na pogodbo in platformo.

📌 Virtualna lastnina obstaja – če je z njo sklenjeno pogodbeno razmerje in ima določeno vrednost.

🔍 Zaključek: Pravo kot koda, ki čaka naslednjo nadgradnjo

Kitajski zakonik še ni eksplicitno usmerjen v regulacijo AI, blockchaina ali NFT-jev, a:

uporablja široke klavzule in določila o odgovornosti za urejanje digitalnih pojavov,
pravosodje in zakonodajalec razširjata pomen lastnine, dokaza in pogodbe na digitalna razmerja,
kitajska regulativa (npr. zakon o podatkih, zakon o kibernetski varnosti, smernice za AI) doponjujejo civilno osnovo.

📘 Če želite podrobnejšo primerjalno analizo s pravom EU ali predlog modela zakonske ureditve za NFT-je in AI v Sloveniji, pišite v komentar ali pošljite DM.

#DigitalnoPravo #ChinaCivilCode #AIresponsibility #BlockchainEvidence #NFTlegalStatus #Pravo21Stoletja